O.K. Naj v začetku priznam, da nimam pojma o čem bom v tej objavi pisala, niti kam me bodo črke popeljale ali pa če bo ta objava sploh imela kak smisel. Ponedeljek zjutraj je in danes sem se zbudila z močno željo po pisanju. Po uri preživeti na Pinterestu v iskanju teme za pisanje me nič ni zares pritegnilo in tako sem se odločila, da preprosto začnem. Prepričana sem, da me kolegice blogerke v tej situaciji razumejo.

Pred kratkim sem se odločila privzeti navado jutranjega teka oz. sprehoda in za enkrat mi je to uspelo narediti enkrat. Ne razumi me narobe, sama ideja o zgodnjih jutrih, ko kar skočiš iz postelje in narediš nekaj za svoje telo me navdušuje, ampak daaaj no! Ko me zjutraj sonce pozdravi ga ni razloga na svetu, da bi zapustila posteljo. Sem to samo jaz!?
Tista ena izkušnja jutranjega teka je v meni ustvarila občutek kot da sem na vrhu sveta, navdušena nad prihajajočim dnem, mirna pa tudi mojem telesu ni škodovala. Zakaj za vraga potem s tem ne morem nadaljevati!? Tehtnica bi bila zagotovo presrečna, pljuča ˝občasne kadilke˝ bi mi bila neizmerno hvaležna in zavedam se, da bi mi že tako majhna navada nudila več občutka nadzora nad življenjem kar pa bi vodilo k super začetku dneva. Zakaj za vraga torej s tem ne morem nadaljevati!? Občutek je dober med samim tekom, občutek je dober tudi po teku, zakaj za vraga torej ne morem svoje riti spraviti iz postelje tudi druge dni!? Resno, potrebujem odgovore in potrebujem jih hitro! Spreminjam se v veliko kepo lenobe in vem, da bi jutranji tek oz. sprehod mojemu telesu še kako del, zato lepo prosim, na pomoč.

Verjetno si do sedaj že uganila, da je tudi današnje jutro potekalo nekako tako. Ob občudovanju prvih sončnih žarkov, ki so pokukali skozi okno spalnice me je fant moral dobesedno izvleči s postelje in v trenutku, ko sem ob drsenju s postelje imela priložnost zaznati svojo podobo v ogledalu sem občutila razočaranje nad samo seboj. Posledično sem takoj začela iskati rešitve in nekaj, kar bi me zopet spravilo v boljšo voljo – tako se je rodila ta objava. Pisanje je zame zares terapevtsko obenem pa me napolni z energijo za nov dan. No, še vedno pa bi mi jutranji tek/hoja verjetno dosti bolj koristila..