• April 12, 2017

Divji lasje in Gong terapija

Če sem včeraj prioriteto dala angleškem jaziku pa si lahko danes vzamem nekaj trenutkov za vse moje bralke, katerim je še vedno najljubše slišati domačo besedo.

Mimo je. Soočila sem se s svojim strahom in priznam, da bo potrebno še kak dan ali dva, da se na samo barvo navadim. Zaradi rahlih komplikacij sem včeraj s tretmajem začela nekoliko pozneje, po sami storitvi (katere editiranje posnetka me že čaka) pa sva se z Matjažem udeležila Gong terapije. Sama sem do sedaj prisluhnila zvoku le enkrat, me je pa že takrat tako očaral občutek, da sem terapijo že nekaj dni nestrpno pričakovala.

Ne malokrat sem že poskusila meditirati ampak moje misli so (za enkrat) predivje za to. In kot po navadi so se mi pred očmi pojavljale tudi ob začetku same terapije.

˝Če jutri zeditiraš video o laseh do 11h, lahko skočiš še na pošto in posnameš video odpiranja paketov in tako vzameš računalnik s sabo v LJ in potem, ko prispeš v NG vse skupaj naložiš.˝
˝Ampak, če pa imaš cca 7 posnetkov po 15min, zagotovo boš potrebovala več ko en dan za edit.˝
˝Kaj pa če bi med vsem tem posnela unboxing!?˝
˝Ha. Potem pa bo barva že razkrita – enako bo tudi z vlogom v LJ in NG.˝
˝DOVOLJ! DOVOLJ ROSE!˝
˝O vem tem lahko razmišljaš pozneje, zdaj ni ne čas ne prostor za to. To uro lahko preživiš sama s sabo in ob prijetnih zvokih ali pa si povzročaš skrbi o katerih v tem trenutko ne moreš ničesar storiti. Torej, kaj bo?! Boš uro vrgla stran ali se prepustila občutkov in vibracijam, ki se sproščajo po tvojem telesu!?˝

˝Se mi je zdelo.˝

In tako mi je končno nekako uspelo utišati misli in biti v trenutku. Tokratna izkušnja je bila popolnoma drugačna tisti, ki sem jo doživela pri svojih 17ih letih. Za razliko od tiste se tukaj nisem jokala, zvijala od neprijetnega občutka in ob koncu občutila olajšanje – prav nasprotno! Ob tej sem padla v nekakšen trans, kjer sem sama, zavestno kreirala zgodbo, v trenutku, ko pa sem začutila mravljince v prstih in si jih poravnala se je zgodba izgubila v moji podzavesti in tam ostala ne glede na moj trud. Ob doživljanju sem občutila radost, razigranost, svobodo in sproščenost. Nekaj, kar bi si vsak želel občutiti. Vseeno pa tega nisem mogla priklicati nazaj.

Preden sva se pripeljala domov sva skočila še v bližnji market po nekaj izdelkov za zajtrk in kot zakleto naju je ustvail projsač, ki je že po parih sekundah začel razglabljati o svojih tegobah in nesreči. Ne razumite me narobe, ne malokrat ponudim ramo tistim, ki to potrebujejo ampak po včerajšnji gong terapiji, ko so bile celice še v polnem pogonu in iskanju zgodbe katero sem tako radostno ustvarjala, zagotovo ni bil pravi čas. Komaj sva se poslovila od gospoda in že sva prikorakala skozi vrata, jaz z nosom v zraku, saj naš svet zagotovo ni tako lep kot tisti, ki sem si ga med terapijo sama ustvarila, Matjaž pa s praznim želodčkom in glavo polno idej za njegovo knjigo.

2 Comments

  • Gongi so zakon! Jaz imam precej podobne misli, ampak še delam na tem, da jih umirim. Nazadnje mi še ni uspelo. Ampak kljub temu čutim telesno sproščenost. Meditiram pa doma sama, redno. Misli mi konstantno uhajajo, ampak se samo nazaj osredotočim na dihanje. Trenutno si pomagam z Calm aplikacijo 🙂
    Všeč mi je tvoj novi “urnik” objavljanja. In slovenščina 😉

    • Jaa, jaz komaj čakam, da grem spet! 🙂 Hehe, meni vsake toliko že uspe, no tudi to je super in meni so misli sicer švigale ampak kot sem zapisala, taaak dober občutek + sekundo po tem, ko sem se zavedala zunanjega sveta je šlo (žal) vse v pozabo 🙁 Oh, to bi pa tudi jaz rada pa mi kar ne gre se spravit :/ Sem že slišala za ta app, ja, pa tudi sama sem ga imela nekaj časa, pa me kar ni potegnil, ne vem zakaj :/ Hehe hvala, mene tudi takoo sprošča, to da je v SLO pa je lenoba, moglo bi bit v obeh jezikih, je pa ja dvojezični blog! 😀

Leave a Reply