Ja vem, spet sem pozna..pa še slike z današnjega videa objavljam (še preden je bil objavljen sam video), ker sem še v postelji, pa se mi res ne da ničesar novega poslikat. So what? Pa ja ste tu zaradi mene/vsebine in ne podobe, ane!?

Ja, kot je moč razbrat sem se zbudila sitna. Četudi je bila prva stvar katero sem ugledala danes zjutraj nasmeh meni najljubšega bitjeca in četudi sta ob meni ležala moja dva kosmatinca je bila sitnoba (in boleče grlo) prisotna. Včerajšnji večer se je končal kar pozno ob pogovoru z mojim ˝I.T. guy-em˝ (priznam, ne vem kak naziv ima v SLO) oz. najboljšim prijateljem, kjer sva si izmenjala kar nekaj idej in oba že komaj čakava trenutek, ko jih začneva realizirat, kar pa je privedlo tudi do poležavanja na vse zgodaj zjutraj in pozne objave.

Včeraj je bil zares poseben dan, skupina 2VibeUp je ponovno stopila skupaj, predelala kar je bilo potrebno, obenem pa smo KOČNO ozavestili kaj bomo na samem dogodku sploh počeli. Dali bomo to, kar lahko. Sebe, svoje izkušnje in z vami delili vero (NE religiji, da ne bo pomote!), ki je v vsakem izmed nas in ki nas je pripeljala do točke, kjer smo. Brez vere bi jaz najverjetneje v tem trenutku nabirala gradivo za naslednji izpit medtem ko bi poskušala balansirati 6h dela in sestankovanje v Ljubljani. Brez vere ne bi živela v takšnem razkošju kot živim, kljub temu, da sem brezposelna (OBA s partnerjem sva brezposelna!). Brez vere se ne bi izpostavila in vam javno priznala svoje strahove in želje. Brez vere ne bi bila kjer sem. In ker srčno verjamem, da lahko vsak izmed vas živi TOČNO takšno življenje kot si najbolj želi sem se (do)končno odločila, da bom na samem dogodku spregovorila tudi jaz. Povedala vam bom o svoji izkušnji, izzivih, strahovih, dvomih (okolice) katere sem morala na svoji poti predelat in kaj meni pomeni vera. Priznam, da prejšnjih idej za dogodek nisem čutila in posledično ne le da jih nisem znala, tudi želje predstaviti jih, ni bilo velike. V trenutku, ko smo se odločili spregovoriti o poti katero je vsak posameznik prehodil, o skupni, 40-dnevni poti s skupino 2VibeUp, o lekciji, ki mi jo je naš skorajšnji razhod in ponovna združivet (v manjšem številu dala) dala ipd., sem občutila ne le olajšanje ampak radost do druženja in radost ob misli na deljenje svoje izkušnje v krogu moje (2VibeUp) družine. Če te tudi tebe zanima 8 čudovitih zgodb in če potrebuješ le tisti maaali ˝push˝ si lahko svojo karto zagotoviš tukaj.

No, pa da se vrnem nazaj k sebi. Včeraj je bil tudi zame poseben dan. Takoj po tem, ko sem zapisala svoje misli in jih delila z vami sem v sebi začutila neverjetno radost in moč. Čutila sem, kot da sem na vrhu sveta, obenem pa imam svet na dlani. Nor občutek! V sekundi nisem več dvomila vase, v svoje delo, v svoje sposobnosti, zavedla sem se svoje veličine in uživala v občutku – pa ni trajal dolgo, seveda, kaj si pa mislila!? Sem pa ja Rose…Zopet so se pojavili dvomi in dileme, in ob poslušanju Matjaževe knjige (ob glasnem branju je iskal ˝napake˝ in obračal stavke) sem večkrat zasanjano pobegnila v svoje misli, kjer sem iskala odgovore, katerih pa kar nisem našla, vse dokler nisem prejela maila naše Metke (najbolj milo bitje v 2VibeUp skupini), ki me je prizemljilo, postavilo na glava moja prepričanja in mi pokazalo, da moje želje niso v skladu z mojimi občutki. Ugotovila sem, da ne znam sprejemat, da mi je ob misli na večji zaslužek skorajda neprijetno, saj je v meni nerazumen občutek manjvrednosti obenem pa očitno ne vem, kaj si sploh želim. To sporočilo je priletelo kot t.i. ˝šamar˝. Zbudilo me je. Vseeno pa sem vedela, da je tako problem zgolj ozaveščen, problem še vedno je.

Vse to premišljevanje in gora palačink (Uuu, saj je res! Danes bo na mojem Youtube kanalu objavljen nov video – jaz sem noro uživala, tako med snemanjem, kot med editiranjem) so me kar konkretno zdelali in padla sem v svet sanj.

˝O.K. Budna sem, problem je še tu, ampak VEM kaj problem je. Kako ga rešit/kje iskat rešitev?˝

Vprašanja, ki sta mi prva padla na misel, ko sem bila še na pol v spanju in pol v budnem stanju. Sprostila sem ju v svet in normalno nadaljevala dan. Prišel je večer in srečanje, ki se je zavleklo v (zame že) kar pozne ure. Ob pogovoru s prijateljem sem spoznala, da je strah/problem/izziv/dilema popolnoma izginila. Zavedala sem se svoje vrednosti in cene in samoumevno mi je bilo poseči po več in doseči več. Spodili so naju s kavarne in priznam, da sem se po tistih nekaj urah počutila obenem utrujeno in polno energije. Končno čutim svojo vrednost in vem, da mi je na dosegu roke! Kaj vse me še čaka in kakšno noro lepo življenje je pred mano! Hvala ti Metka, hvala ti za ta t.i. ˝šamar˝! Potrebovala sem ga, nujno sem ga potrebovala.

˝O.K. Rose, lepo zate, ampak ta zapis je totalno brez smisla.˝

Vem, in mislila sem, da si tega že navajena. Lepo prosim, pa saj ja pišem takoj, ko odprem oči – kako povezane misliš, da so moje misli v tem trenutku!? Še oči si nisem umila pa misliš da vem, kako članek narediti berljiv, povezan in zanimiv hkrati!? Bi pa ja morala biti nekakšna pisateljica ali blogerka, če bi bilo temu tako! Ohh…wait…amm…ok…