8:38

Včerajšnji dan sem skorajda popolnoma prespala. Po dolgi vožnji, pri kateri sem si z nekaj lepimi besedami in prijaznim nasmehom pridobila sedež ob vozniku, kjer sem si polnila telefon in srkala kavico, katero je zame pripravil drugi izmed voznikov, sem se vrnil v objem ljubezni. Kot da bi vame vstavil nove baterije sem ob stiku z Matjažem polna energije pričela z razlaganjem vsega naučenega in komaj sem čakala, da mu predstavim vse svoje ideje in misli. Pa sva prišla domov, pod tuš in čas je za spanje.

Spanje, ki se je zavleklo vse do 15:00. Posledično včerajšnje objave na mojem blogu ni bilo. Utrujenost je moje telo prisilila v počitek in še kako se je prileglo! Po celodnevnem ležanju sem z listom v roki pričela sestavljati številne sezname – od tega, kakšne objave si želim pripraviti v prihodnosti, do lista podjetji s katerimi sodelujem in evidenco mojih številk (Instagram, Facebook, itd.).

Večerna ura se je že bližala in po celem dnevu preživetem v postelji sem se odločila pretegniti svoje telo s sprehodom. Na poti sem poslušala seminar kar poznanega gospoda, ki pa mi je dal misliti. Sam je v dotičnem seminarju spregovoril o sreči. Srečo je predstavil kot občutek, v katerem se naša trenutna situacija glede določenega aspekta življenja ujema z našimi prepričanji (˝blueprintom˝) o tem, kakšni bi morali v tistem aspektu biti. Bolj kot se ujema, večja je naša sreča. Sicer mi je že zapisano dalo kar precej misliti in upam, da ste bistvo, katerega sem sedaj zares strnila razumele, sem pa sama pri sebi ustvarila drugo interpretacijo s pomočjo enega izmed njegovih prejšnjih seminarjev in slišanega. Ta interpretacija veliko močneje rezonira z mano.

Sreča je napredek. Poglejte na en aspekt svojega življenja, na katerega ste zares ponosne, tisti aspekt, ki vam prinaša srečo. Mogoče so vaše finance trenutno nekoliko na slabšem, ste pa ponosne na svoj izgled. Mogoče tudi vaš izgled ne dosega ideje oz. vašega ˝blueprint-a˝ o tem kako naj bi izgledali, ste pa zato super punce, mame, prijateljice, hčerke. Osredotočite se na ta en aspekt. Zapišite si ga nekam.

Sedaj pa se vprašajte zakaj vam ta aspekt prinaša toliko veselja? Pri samem seminarju se je tema razvila v smeri ˝blueprint-a˝ (Najbolje bi izraz prevedla v prepričanja, nauke, ki vodijo vaše življenje oz. mišljenje, ki se je v vas naselilo že v ranih letih in vam je sedaj poznano. Eden izmed stereotipnih ˝blueprintov˝ je npr. ta, da moraš za dobro življenje biti priden v šoli, prijazen, doseči visoko izobrazbo, se zaposliti, imeti 1,3% otroka, delati 8h urnik, 1x letno obiskati Hrvaško morje in se upokojiti pri cca 60ih letih.), me je pa mene pritegnila ideja o napredku.

Ko sem sama v mislih zapisala svoj zakaj sem opazila, da v aspektih, pri katerih sem srečna opazim napredek.

Pa storite enako pri aspektih, na katere niste tako zelo ponosne. Vem, ta ˝naloga˝ je kar smotana. Zapišite kateri aspekti to so. Bom iskrena, pri meni je to moja postava in stanje na računu. Direktna sem, ker vem, da se boste le tako lahko počutile dovolj sprejeto, da si boste lahko same pri sebi priznale svoje šibke točke. Morda je kakšna izmed vas ekstremno zadovoljna s svojo postavo, jo pa zato muči odnos s partnerjem. Morda bančni račun katere izmed vas blesti, si pa želi več časa preživeti z družino. Morda katero izmed vas v zadrego spravlja govor o osebnostni rasti.

Zopet se vprašajte zakaj in tudi to zapišite. Tukaj upam, da ste to res storile, pa četudi v mislih, kot sem to storila jaz. Govornik je zopet spregovoril o ˝blueprintih˝ in kako nad določenim aspektom nismo zadovoljni, ker se ne ujema z našim ˝blueprintom˝. Jaz sem v trenutku, ko sem se zazrla v svoj ˝miselni papir˝ dobila potrditev za svoje razmišljanje.

Napredek = sreča

Pri aspektih, pri katerih napredka ni, ali se zgodi celo obratno in naredimo korak nazaj, ne občutimo sreče in veselja. V človeški naravi pa je, da svojo pozornost, čas in energijo usmerjamo na področja, ki nas osrečujejo in v katerih blestimo. In tako, namesto, da bi napredek začutili tudi na področjih, do katerih ne občutimo ponosa, ta ignoriramo in stanje je, kakršno je.

No, zakaj vse to govorim? Ker me je to dejstvo osrečilo. Ker je potrebno le malo pritiska, da področja, v katerih ne blestimo povrnemo v neko nevtralno stanje, tako začutimo, da smo dosegli nek napredek in začutili bomo veselje. Ta občutek pa bo seveda spremljala tudi dodatna volja in zagon za nadaljevanje v tej smeri. Pomislite. Kjerkoli v življenju ste zares zagnani, motivirani in komaj čakate, na naslednji korak je to zato, ker ste še ne dolgo nazaj v tej smeri dognali nekaj novega, dosegli nekaj več, odkrili nove aspekte sebe in ponovno spoznali svoje sposobnosti.

Da pa me ne boste narobe razumeli. Ne govorim, da je sreča izven nas, nasprotno. S tem, ko srečo enačim z napredom namreč odpiram pot konstantni rasti posameznika. Spoznavanju samega sebe in dela na sebi. Mene ne bo osrečila športna postava in tisoče evrov na računu, ne bo me osrečilo nekaj zunaj. Osrečilo me bo dejstvo, da delam na sebi, da sem napredovala, da sem se spravila v pogon in dosegla nekaj, kar mi je v tem trenutku nedosegljivo. Osrečilo me bo dejstvo, da sem pozornost namenila tudi delu svojega življenja, do katerega mi ni najbolj. Da sem šla čez sebe in se popolnoma posvetila ne le aspektom v katerih blestim, ampak tudi tistim, ki me ne veselijo. Srečo bom občutila z vsakim korakom naprej, ne glede na to, kako majhen se lahko nekomu zdi.

Sem mnenja, da ljudje umiramo, ko prenehamo rasti. Dokler smo še otroci je to bolj razvidno, saj se tudi naša telesa razvijajo in posledično si lahko celoto bolj predstavljamo. Je pa žalostno, da po tem, ko v fizični realnosti (s tem mislim naše telo, našo fizično podobo, ne našega doživljanja sveta) prenehamo rasti, pozabimo na nadaljni razvoj. Nekako se zadovoljimo z naučenim in pričnemo z umiranjem. Mislim, da je za dolgo in izpopolnjeno življenje potrebno nabirati izkušnje in se konstantno razvijati, odkrivati sebe in sprejemati svet okoli sebe. Zato sem tudi mnenja, da je sreča = napredek.