8:30

V glavi se mi vrti nešteto idejo kako naj začnem ta članek, vseeno pa ne gre. In sem izbrala najlažjo pot. Govorila bom o svojem dnevu. Danes me že 2. čaka LPG. Zavedam se, da vam nazadnje nisem sporočila mnenja, pa bom to storila danes.Pred samim začetkom je Nina opravila meritve, me stehtala (na vagi po kakem letu in pol zares ni bilo prijetno), za konec pa še poslikala. Ne morem vam povedati, kako neprijetno sem se počutila v tistem trenutku – bivša manekenka, ki je lahko v spodnjem perilu hodila pred več tisočo množico, je sedaj skorajda stekla iz sobe, v kateri je bila sama v spodnjem perilu z eno najbolj prijetnih punc, ker se v svojem telesu ni počutila O.K. (ironija pa taka, ha?). Mi je pa bil ta neprijeten občutek le še en razlog zakaj sem se za vse skupaj odločila, zakaj vsakodnevno naredim eno malo spremembico v svojem dnevu, dodam nekaj korakov več in se vsak dan še nekoliko bolj potrudim pri izbiri prehrane. Meritve so mime, nadela sem si pajaca in tretma se je začel. Sama storitev, ki je sicer večini boleča je bila meni kot masaža. Ja, v predelu trebuha je občutek nekoliko neprijeten, je pa zato na rokah in nogah  še toliko boljši. Zdi se mi, da je čas na mizi še prehitro minil in že sem hitela domov. Tekom dneva sem opazila, da oprijete hlače (pa tudi pajkice) zares niso najbolj udoben kos za nošenje po tretmaju. Tiste, ki me spremljate tudi na Instagramu ter Snapchatu ste verjetno videle, kako je po nekaj urah izgledala moja koža, lahko pa povem, da ni bilo nič hujšega – nanos aloe vera gela, pol dneva čakanja in bila sem kot nova. Od samega tretmaja sem se trudila in spila veliko več vode, kot mi je v navadi. Svoj jedilnik nekoliko spremenila in se odpovedala kar velikem številu svojih kavic. Tiste, ki me spremljate že nakaj časa veste, da je to zame zares sprememba. Iz svojih 5-6 kavic dnevno sem prišla na eno! No, včeraj sem si med vožnjo v Maribor privoščila še eno dodatno, je pa bilo to zgolj zaradi navade in kot nadomestilo za mojo Petrolovo kavico (I know…). Sicer vem, da je v mojih solatah še vedno preveč olja in da bi moja kosila lahko bila pripravljena tudi z manj riža, vseeno pa 1. v življenju ne silim z glavo skozi zid in počasi, strpno in postopoma uvajam spremembe, katere bom lahko ohranjala. Mislim, da je tak način zares edini, ki me ne bo od celote odvrnil ali huje – potisnil v ekstrem.

Danes pa me čaka tudi ponoven obisk Sarice. Komaj čakam, da vidim, kaj bova tokrat ustvarili. Sicer se je barva na moji glavi že kar precej izprala, sem pa laskom privoščila tudi krajši dopust, saj jih v prihodnjem tednu čaka ponoven tretma in še en šok, sem pa vseeno pomislila, da bi tokrat  svoje nohtke obarvala v barvo, kakršno bom imela tudi na laseh. Sicer sem opazila, da je planiranje pred obiskom zares brez smisla, saj se vedno v zadnjem trenutku premislim, ker ima Sara pač novo barvo oz. ker njena izgleda tako lepa.

No, pa smo pri koncu članka, ki je bil po stilu bolj podoben dnevniku, kot kakšni izpovedi, kakršno ste vajeni. Jaz si bom sedaj privoščila požirek ali dva črne (!) kavice na balkonu, potem pa že odpravila na pot. V bližnji prihodnosti nameravam pripraviti tudi vlog prejšnjega tedna, le še čas in voljo moram najti.

P.S: Slika zgoraj se navezuje na moj zadnji vlog, v katerem lahko v 12ih minutah začutiš moj izlet v Prago.