• July 5, 2017

Rdeča obleka in brezskrbni nasmeh

Bil je eden tistih dni, ko je vsega preveč. Prepiri postanejo glasnejši in ego se ne da. Bolečina povzroči trmo in tišino. Seveda se iz slik tega ne razbere.

Zadelo naju je življenje. Računi, skrbi, nesporazumi in seveda, primanjkovanje časa.

Kar nekaj časa sem razmišljala, kaj ob te slike sploh napisati. Naj lažem in ustvarim sliko popolnosti in brezskrbnosti, kot je v navadi blogerk (kdo si pa sploh želi brati o problemih, saj jih ima že vsak sam dovolj!) ali naj pustim del z besedilom prazen.

Pa me je zadelo. Sama preživim kar nekaj časa na Instagramu (veliko več, kot je potrebno) in v zadnjem času sem se zaljubila v iskrenost. Punce, ki si dovolijo razbiti mit o popolnosti. Punce, ki pokažejo več kot nasmešek pred znamenitostjo določene države. Punce, ki priznajo, da je za enim samim selfijem 100 neuspelih poskusov. Jaz si želim biti ena izmed teh punc.

Priznam, da je za nasmehom na sliki trma, zadrževanje solz in nizka samopodoba. Ja, bil je en tistih dni, ko oblekica postane nekoliko preozka, ko lasje kar nočejo sodelovati in ko nasmeh nikakor ne deluje iskren. Za tremi slikami, ki delujejo brezskrbno je ura in pol vožnje, iskanja lokacije in zdiranja na Matjaža, ki žal še vedno ne bere misli.

Slikanje, za katerim je včasih stal entuziazem, upanje in veselje je na dan realizacije postalo muka. Nešteto poz, v upanju, da bo vsaj ena tista prava, da se vsaj na eni ne bo videl moj t.i. ˝food belly˝ (a sem se res mogla nažret riža pred slikanjem!?) in na kateri bo vizija iz moje glave prešla v realnost.

Pa me je zopet zadelo. Nikoli ne bom izgledala ˝Instagram perfect˝. Zakaj? Ne poslužujem se photoshopa (ok, priznam, občasno se je zgodilo, da je kak mozoljček čudežno izginil, si pa več kot to nisem dovolila), light room je zame še vedno velik misterij in sama zares ne vem kako ustvarit tiste slavne Instagram poze (ja, leta manekestva te naučijo kako pričarati bolj vitko postavo, ne povedo pa ti, da so tudi obline zakon!). Pa kaj!?

V zadnjem mesecu sem tudi sama naredila Instagram čistko. Vzela sem si čas in z liste oseb katerim sledim odstranila vse, ki ne predstavljajo tega, v kar sama verjamem. Dovolj imam barbik, ˝copy-paste˝-anih punc, ki znižujejo mojo samozavest in ki mi postavljajo nek nerealen vzor. Dovolj imam naštudiranih poz in prikrivanja. Spoštujem trud, ki ga punce v to vložijo, si pa vseeno želim več iskrenosti, spontanosti in ljubezni do same sebe. Pa sem pričela z brisanjem, odpadli so kilogrami ličil in lasnih podaljškov, zamenjali so jih iskreni nasmehi, duhoviti opisi pod slikami in prisrčni vsakdanji utrniki.

Dovolj imam primerjanja z družbeno perfekcijo. Sem takšna kot sem, neodločna (ja, ta del se navezuje na moje lase – dilema o kateri moji bližnji poslušajo že kak mesec), glasna in divja. Sem oseba, ki se srečuje z vsakodnevnimi problemi in družinskimi prepiri, oseba, ki si od življenja želi več, kot le novo linijo Kardashian ličil (Kim, resno, pusti to domeno Kylie – izmisli si kaj svojega!).

Čeprav s težavo in vsakodnevnim spopadanjem same s seboj, se učim sprejemati sebe. V celoti. Učim se sprejemati svojo bolečino, svojo neodločeno in neučakano naravo. Svoj temperament in svojo neresnost. Učim se sprejemati svojo željo po spremembi in konec koncev – učim se sprejemati svojo rit (ki na prvi pogled spominja bolj na zadnjico osebe, ki se svojih 20ih komaj da še spominja, kot pa na osebo V svojih dvajsetih)!

Učim se spreminjati svojo bolečino v motivacijo. Ob pregledovanju slik je moja samopodoba zoped padla. Obleka, ki je v realnem življenju kot narejena zame, je na slikah delovala ceneno, preprosto, moje obline so bile bolj podobne neposrečeni skulpturi 5-letnika iz gline, kot pa tiste iz revije.

Ob vsem tem pa se je življenje odločilo pokazati tudi svojo temno stran. Udarec za udarcem in doživela sem ˝knock out˝. Zadnja 2 dni sem preživela v postelji. Ne, ne mislim na tak način, get your mind outta gutter! Zabilo me je. Nisem in nisem videla smisla – ne glede na to, kako močno sem ga iskala (pa sem ga res?). Matjaževa predavanja v teh trenutkih zares niso pomagala, čeprav cenim njegov trud. Izgubila sem vero, razmišljala o opustitvi svojih sanj (morda pa bloganje in Youtube le niso zame?) Kolikokrat mi je že življenje to pokazalo – vedno znova me zabije! Kaj pa, če to ni moja pot?

Pa sem se odločila poskusiti znova. Ustati po padcu in se vrniti močnejša. Začenjam s tem zapisom. Svojo moč jemljem nazaj in življenju ne dovoljujem, da me odvrne od moje največje strasti. Še dalje se bom trudila, še dalje bom ustvarjala in z vami delila svoje življenje – vendar tokrat v svojem stilu!

Instagram princeskam sem se odpovedala, odpovedala sem se tudi vsem blogerskim pravilom. Jebe se mi za lep jezik, zaigrane nasmehe na blogerskih dogodkih, zaigrano navdušenje ob pogovoru z blogersko kolegico, ko že v deseto razlaga zakaj je njeno življenje boljše od tvojega. Jebe se mi za glumljenje perfekcije na sestanku v strahu in trepetu pred izgubo stranke. Jebe se mi za mnenje okolice. Jebe se mi, če me srečaš na ulici brez makeupa in v trenirki. Dol mi visi za neresna podjetja, propadla sodelovanja in stanje na mojem računu. Jebe se mi, če te moja rit spominja na svojo babico. Jebe se mi, če bodo številke na mojih družabnih omrežjih po tem zapisu padle. In še enkrat, jebe se mi (ne, Matjaž, to ni bilo povabilo v posteljo, ne rabiš hitet domov, naberi še malo moči, kar nekaj jeze moram sprostit).

Od danes naprej sem jaz, jaz. Svojo bolečino sem se odločila spremeniti v svojo motivacijo. Zaigrani nasmehi so me naučili iskrenosti, kot bi reklo to čudovito bitjece s katerim živim – brez teme ne vidiš svetlobe. Povešena rit me vsako jutro dvigne iz postelje in da voljo za ponoven trening. Barbike z Instagrama so me naučile, da si sama zares ne želim biti taka (hvala bogu, da sem to spoznala, preden sem se odločila za uresničitev večletne želje – večjih in polnejših ustnic!). Ošabnost med samo smetano naše družbe me je naučila ponižnosti in tega, do ostanem zvesta sebi. Nerealni modni in lepotni trendi so me naučili spoznati sebe, slediti sebi in svoji strasti in neuspela sodelovanja so me naučila spustiti in manj pričakovati.

No, to bo za danes vse, moj berač je ponovno na ulici in mislim, da je čas, da ga grem malo obiskat pa se mu nasmejat :P.



Obleka: H&M
Klobuk: New Yorker
Čevlji: Princess Shop
Choker: Stradivarius
Denarnica: Stradivarius

6 Comments

  • Če pa to ni najbolj iskrena objava, ki sem jo kadarkoli prebrala… In to z užitkom, ker sem vesela za tebe, da si nam odkrila svoje občutke, in ponosna, ker si prebila to steno, ki jo večina blogerk prikrito gradi okoli sebe. Me veseli, da podpiraš načelo nepopolne popolnosti. Svaka čast res, you go girl!

    P.S.: Ne vem o čem govoriš glede fotk, ker zgledaš svetovno! #fab 😘

    • Hvala, 100x hvala! Hehe, kot sem napisala so to 3 slike od cca 250ih 😀 Hvala še enkrat! <3

  • Bravo, se popolnoma strinjam s tabo, res nam manjka iskrenosti, sploh v blogerski sferi. Lep iskren zapis, kar nadaljuj v tej smeri! ❤😊

    • Hvala! Nov že prihaja jutri – tokrat o spolnosti! 🙂 <3

  • Sploh ne vem o čemu ti to haha, ker sem se že zdavnaj nehala obremenjevat z okolico. Pravzaprav je tako, da vsem nikoli ne boš všeč ( takšna kot si) in to je življenjsko. Normalno. Normalno je tudi, da imaš kdaj tiste slabe dni; hej, kdo jih pa nima?? Svet ni popolen, lahko pa je lepši, če si sami to želimo in delamo v tej smeri.
    Pomembne stvari nikoli še niso prišle same od sebe. Potreben je čas in disciplina. Modrost pride z leti. Vmes pa so tudi padci. Takšni in drugačni. Ni treba delat drame, delaj kar imaš rada , išči nove poti, izzive. Sej si mlada. Kdaj boš, če ne zdaj??
    Pa ne ukvarjaj se z malenkostmi. Lepa si. Sicer pa; kaj pomaga perfekcionizem zunanje podobe, če je človek negotov v sebi?
    Osebno preferiram raje kakšen kilogramček (pre)več pa neskončna sreča, kot odrekanje tisti tortici, pa dobremu kosilu.
    Svet ni popolen, kdor si prizadeva za neko fancy popolnost bo prej ali slej postavljen pred to, kar opisuješ ti.
    Čestitam pa ti za pogum, za ISKRENOST. HVALA!

    • Hvala tebi za ta komentar! Zares cenim te besede ❤

Leave a Reply