Prišla je jesen.

In z njo mraz, pa sloji oblačil in obiski kina so zamenjali obiske slovenske obale. Moja psiha in telo se na spremembe še prilagajajo. Priznam, da sem z mislimi še v poletju in v moji rutini je še vedno nežen, lahkoten makeup v prednosti pred temačno, mat jesenjo. Četudi je to letni čas, ki ne prinaša le mojega rojstnega dne ampak (zame) tudi nov začetek je, kot v življenju, občutek ob začetku čuden, na trenutke težak. Po pregledu letošnjega poletja se je nabralo kar nekaj spominov in kar s težavo jih puščam za seboj.

Vendar vem da moram. Ni naključje, da letne čase primerjajo z leti življenja. Sama sem v obdobju življenja, katerega bi lahko poimenovala učenje. Za seboj puščam vsa stara prepričanja, ponižnost, katero sem več let tako skrbno negovala in ki mi je prinesla več slabega kot dobrega, ter strah, strah pred neznanim in strah pred zavrnitvijo.

Moje delo je moje življenje. Blog ter Youtube sta postala moja esenca in to vlogo jima še vedno z veseljem prepuščam, vendar je, kot v drugih aspektih, tudi tukaj prišel čas, da se pravila igre spremenijo. Glavno vlogo prevzemam jaz in ne dovolim si več čakanja, neodgovorjenih mailov in neresnih naročnikov, ki pričakujejo ogromno, dajo pa malo.

Kot v športu se je moja taktika spremenila. Že več mesecev ne sledim več trendom, ki jih narekujejo Instagram ter Youtube svet – ustvarjam svoje. Uresničujem svoje sanje in zavedam se, da je to šele moj začetek. Vem kaj ponujam in cenim svoje delo. V tej jeseni sama ne vidim bližanja koncu ampak nov začetek, novo inspiracijo in zagon in z veseljem sporočam, da je ta vsak dan večji.

Kot (mislim da) edina slovenska blogerka ter Youtuberka vem, da sem se vrgla v deročo reko in moj urnik je vsak dan poln. (ne vem kdaj sem si nazadnje privoščila celodnevno brezdelje).Pripravljena sem na delo in vsakodnevno iščem nove načine za rast in razvoj. Učim se, berem, preizkušam nove tehnike in vlagam vase in svoje delo. In enako pričakujem od svojih naročnikov.

Četudi sem prvotno zapis končala že pred dvemi stavki, sem se v tem trenutku odločila spregovoriti o tabu temi, katero odpira vedno več blogerjev (in mislim, da je to edino pravilno).

Želim si naročnikov, ki vedo, da se z  najnovejšo kremico ne da plačati računov. Želim si naročnikov, ki cenijo trud, ki ga v to vložim. Želim si naročnikov, ki vedo, da je moj delavnik veliko daljši od 8-urnega in želim si naročnikov ki to cenijo. Razumem, vaša storitev je draga in to je vaš otrok – s težavo ga date stran – vendar zakaj ni razumevanja tudi z druge strani? Moje delo je moja strast in četudi v njem uživam, ta občutek metuljčkov v trebuhu ob vsakem kliku na ˝post˝, ni niti primerljiv občutku po dobrem kosilu, katerega je, seveda, potrebno plačati. Tudi kuhar v svojem delu uživa, pa vseeno za svojo storitev zaračuna. In tako, kot ima on stroške s sestavinami so moje sestavine moj čas, moja oprema, nešteto ur preživetih ob seminarjih in branju.

Želim si naročnikov, ki bi se zavedali, da s tem, ko z vami stopim v sodelovanje ne dajem le svoje besede in svojega glasu, sem tudi poskusni zajčkek in na meni je odgovornost. Za mano stoji več tisoč-glava množica in verjemite mi, da nobena kompenzacija, niti številka na računu ni vredna, da to izgubim. Sama ponujam video – medij, ki ostane za vedno, medij, katerega lahko čez leta zopet uporabite. Želim si naročnikov, ki se zavedajo, da je za vsakim prispekov ure dela, načrtovanja, priprave in da vedno dam, kar lahko. Sama sem svoj največji kritik in želim si naročnikov, ki to cenijo. Želim si naročnikov, ki cenijo iskrenost in ne le prisrčen nasmeh in prazne besede.

Seveda pa obstajajo svetle izjeme, ki v nas vidijo prihodnost. Ki razmišljajo veliko napredneje in ki se zavedajo, da je vlaganje v blogerje način kako skupno rasti. Katerim naša kritika pomeni razmislek in možnost za napredek. Obstajajo izjeme, ki v nas verjamejo, bolj kot mi same vase. Obstajajo izjeme, ki nas bodrijo, nam svetujejo in uresničujejo naše želje.

Tem izjemam se želim iz globine srca zahvalit.

Te izjeme mi dajejo moč biti to, kar sem in nadaljevati. Te izjeme me učijo, kako prenehati s podcenjevanjem in spoznati svojo vrednost. Te izjeme, so veliko več, kot naročniki.  Te izjeme imajo zares posebno mesto v mojem srcu. Hvala vam, ker verjamete vame in spoštujete mojo iskrenost – pa če je kritika, ali pohvala.