Ja, priznam, ta naslov je pa na clickbait na 1. žogo, vendar vseeno, preden klikneš križec, naj povem, da po prebranem ne boš razočaran/a, tudi o vsem tem v naslovu bom spregovorila.

Moja luknja aka moj piercing v jeziku.

Še ena želja, ki se je rodila že v osnovnošolskih letih, ko sem po hodnikih opazovala punco iz višjega razreda z dolgimi, temnimi lasmi, fluorescentno roza Adidas majčko in fluorescentno zelenim piercingom. Ja, v obdobju, ko sem jaz obiskovala OŠ je na moji šoli kraljeval t.i. Scene izgled (slike spodaj). Huh, mogoče pa od tu izvira moja želja po pisanih laseh? Nikoli nisem zares pomislila na to…

In četudi ta trend ni prikorakal do našega razreda, sem jaz skrivaj opazovala in občudovala tisto punco. Bila je vse, kar sem si kot najstnica želela biti. In tam sem ga prvič opazila, pierceing v jeziku. Še v istem trenutku se je rodila želja in hitro sem to delila tudi s staršema, ki pa nad idejo nista bila tako navdušena kot jaz. ˝Daj si ga v *****, v jezik si ga ne boš!˝ je bil direktni citat mame in glede na to, da smo kar odprta družina sem vedela, da v tem primeru želja ne bo uresničena.

Obupala sem, tokrat si nisem postavila nikakršnega 2-letnega obdobja v katerem sem govorila v zadnji objavi (preberi tukaj:http://goo.gl/ocaXXV), želja je bila prisilno zatrta. In minila so leta, priznam, da sem na piercing pozabila in četudi sem ga nekako vedno imela v glavi in se nanj spomnila ob pogledu na sošolko na faksu, ki je imela skorajda več lukenj kot kože, sem si govorila da je tako prav, da mi piercing v jeziku zares ne bi pristajal in da želim svetu sporočiti nekaj drugega pa seveda tudi klasičen ˝namen jezika ni biti preluknjan, ampak uporaben˝.

Prišla je zima, leto 2015 in želja se je vrnila. Brskanje po Instagramu in Pinterestu se je iz dneva v dan večalo in mislila sem, da tudi tukaj vzdržim dovolj samokontrole za svoj dvoletni test. Pa je nisem. Na decemberski zabavi s sestrično in njeno najboljšo kolegico sem opazovala njuni novi pridobitvi in le en nasmeh je bil dovolj, da sem vedela, da je to, to. Piercing bo moj!

Teden pozneje sem v Mariboru kontaktirala eno izmed dveh bolj znanih punc, ki storitev opravljata in se naročila. Prišel je dan in s seboj sem vzela sošolko, ki je celoto nameravala dokumentirati. Prebrala sem vse, kar je bilo moč najti na internetu, zavedala sem se tveganj, poznala sem postopek, čas je bil za izpeljavo. Sedem na mizo in punca mi pove, da mi storitve, žal, ne more opravit. Sanj = raztreščene. Povedala mi je, da je ˝le˝ 94% prepričana, da bi lahko postopek opravila varno (več o samem tveganju bom zapisala spodaj, ko bom odgovorila na najpogostejša vprašanja), sama pa se v to ne spušča, v kolikor ni 100%. Ponudila mi je kontakte drugih, pri katerih bi se lahko posvetovala in storitev opravila, vendar sem sama v tistem trenutku nad svojo usodo obupala. (Razlog je bila predolga kožica in preveč žil na jeziku. Slika spodaj.) Kolegico sem povabila na kavo in poklicala mamo, ki za zadevo sploh ni vedela in ki je nazadnje o moji želji poslušala v OŠ. Sporočila sem ji, da se ji je uresničila, dramatično sem ji zaupala celo zgodbo in četudi še dan danes sumim, da je mati od sreče med telefonskim klicom skakala po stanovanju, je poskušala v tistem trenutku biti razumevajoča, mirna in strpna. Poskušala me je potolažiti in razumeti – bila je točno to, kar sem v trenutku potrebovala.

Nov dan je bil in z njim novo upanje. Celoto sem prespala in svojo izkušnjo ugledala z drugačne, pozitivne perspektive. Poklicala sem drugo, med preluknjanimi osebami v Mariboru najbolj poznano osebo. Dogovorila sem se za dan in uro in odšla na posvetovanje. Zavedala sem se, da bom najverjetneje ponovno slišala, da postopka ni mogoče opraviti, sem pa v sebi vseeno imela upanje. Upanje, da bo tokrat drugače.

Zopet sem s seboj vzela sošolko, ki si je le kak teden pred tem preluknjala t.i. septum in je bila takšnih postopkov vajena. Stopila sem v salon in sedla na mizo. Povedala sem svojo zgodbo, zakaj piercinga še nimam in sledil je pregled. Najprej običajen in nato še detajln z lučko. Žilic ni bilo, koža ni bila predolga. Vse, kar je še slab teden nazaj videla njena predhodnica, je pri tej punci izpuhtelo in postopek je bil mogoč. Od strahu, vzhičenja in navdušenja sem v tistem trenutku pokleknila, zares nisem pričakovala, da bo to mogoče.

Začelo se je, sošolki sem podala telefon za dokumentacijo in omrtvičili so mi jezik. Sicer je sam jezik sestavljen iz dveh mišic in del, na katerem ti ga preluknjajo je le stičišče obeh, posledično je bolečina manjša, sem pa bila za sprej vseeno še kako hvaležna. No, z vsem dobrim pa pride tudi slabo. Med samim postopkom sem se tako slinila, da bi bili še polži ljubusumni! Iz mojih ust je v potokih tekla slina in to je bil tudi razlog, zakaj sem toliko zavlečevala s tem zapisom in Youtube posnetkom. Ne le, da je bilo to neprijetno gledati, bilo je tudi nadvse moteče. Punca je morala kar nekajkrat zarisati, kje bo ustvarila piercing, saj je moja slina flumaster neprestano brisala. V enem trenutku, ko je bila moja pozornost le za sekundo ali dve pri sošolki pa je flumaster nadomestila igla in imela sem luknjo. Sam postopek ni bolel, občutila sem skeleč občutek, nekaj, kar je še milejše od ugriza v jezik (tisto je bolečina, ne pa luknjanje!). Nekoliko bolj neprijeten občutek je bil v trenutku, ko sem skozi tubico prejela palčko, ki je v mojih ustih že od tistega dneva. Ja, za razliko od ˝standardnih˝ postopkov sem jaz svoj obisk opravila pri punci, ki uporablja telesu prijazne snovi in ki se ne poslužuje kovinskih palčk. Sicer je na posteku videti, kako mi iz kotička očesa priteče solzica, vendar ne skrbite, bolečina zares ni bila tako velika, solzo je spremljal tudi smeh.

Odpeljali sva se do doma. Začela sem s hlajenjem, pred tem pa šla po nakupih. Mehka, tekoča hrana – moj jedilnik naslednjih nekaj dni. Nič alkohola, zmanjšano kajenje, nič polubljanja in konec z oralnim seksom. Vse to sem skrbno upoštevala, se poskušala izognit mlečnim izdelkom, četudi sem slišala, da je to bolj mit, kot dejansko pravilo, ohlajala svojo hrano in si pridno, redno krajšala palčko. Prvo krajšanje je sledilo že po dveh dneh! Kar nisem mogla verjet. Vseeno pa sem se odpeljala do punce, ki mi je palčko skrajšala (pri nekaterih se prva palčka menja šele po dveh tednih, do takrat pa v ustih ostane dolga, pri hranjenju zelo moteča, kovinska palčka) in zadevo opravila. Četudi sama nisem občutila neke ekstremne zatečenosti pa je tudi v mojem primeru bil govor prvih nekaj dni moten saj je ustni votlini primanjkovalo sline in izgovorjava črk kot so š,č,ž je bila nemogoča. Verjameš mi lahko, da je bilo to kar moteče doživljat med samim izpitnim obdobjem (ko sem si postopek opravila), kjer je dar govora še kako zaželen.

Sem pa po treh dneh prvič za svoj piercing in telo postala zaskrbljena. Okoli kroglice se je namreč pojavil bel mehurček in takoj sem pomislila na vnetje, bakterije in infekcijo. Poskušala sem ga odstranit pa ni šlo. Med jedjo je ostal na mestu in moj strah se je povečeval. Ure in ure sem preživela pred ogledalom s telefonom v roki in primerjala svojo bunkico s tistim, kar sem našla na internetu. Nekako sem se uspela pomiriti, saj sem vedela, da je naslednje krajšanje že 5 dni po postopku in da bom lahko za nasvet vprašala kar samo punco. Prišla sem v salon, ji pokazala stanje in ta je kar hitro zamahnila z roko in me pomirila da to, kar sem jaz doživela ni nič kaj takega in da je posledica malenkost prevelikega krajšanja v prvih dneh. Razložila mi je, da je zadeva na mojem jeziku majhni žulj, katerega je povzročila (očitno) prekratka palčka, saj mi je v spanju jezik (očitno) nekoliko zatekel, zagotovila pa je, da bo zadeva izginila ob hranjenju in da sem lahko mirna.

Aja, pa sem omenila, da je moja ˝tekoča dieta˝ trajala cca 2 dni? Ne? Upsi!

Nisem zdržala, preprosto preveč obožujem hrano in bolj kot okus mi je pri srcu tekstura, katere pa med tema dvema dnevoma preprosto ni bilo. Naročila sem si pico in četudi sem zaradi nerodne, dolge palčke vsak kos jedla cca 20min sem v jedi uživala, no, ko le nisem nerodno skorajda uničila zob ob ugrizu kroglice in zataknjene palčke med ugrizom. Ja, to so bile lepote prehranjevanja z dolgo palčko, ki so ne malokrat zarosile moje oči – predstavljati si ne morem, kako bi živela s tako dolgo palčko kar dva tedna!

Osmi dan je sledilo zadnje krajšanje. Zadnji obisk in konec mrzle hrane, črne kave z ledom in sojinega sladoleda.  Prišel je čas uživanja in igranja. Prvi tedni so minili v znamenju razkazovanja, moram pa priznati, da sem se na sam piercing kar hitro navadila. Če me danes nekdo vpraša, če ga občutim, lahko kar hitro najdem primerjavo z nosom. Vsi ga imamo, vseeno pa ga naše telo ob gledanju ne zaznava, četudi je direkt pred očmi. Tako nekako je z uhanom, s časom ga sploh več ne zaznavaš, v kolikor nanj ne daš posebne pozornosti. Je prikupen dodatek, katerega pa večina tako ali tako ne opazi. Lahko se ga zakrije z raznimi prozornimi, ploščatimi nadomestki kroglic in za seboj ne bo pustil sledi. Ker je jezik najmočnejša mišica v telesu se ekstremno hitro regenerira in znani so primeri, v katerih so osebe piercing nosile tudi po +10let, se jim je pa luknja že po slabem mesecu popolnoma zacelila.

Sicer mislim, da sem do tega dela odgovorila že na marsikatero vprašanje, se pa zavedam, da je pred samim postopkom bolje vedeti preveč, kot premalo in zato sem za vas pripravila tudi odgovore na nekatera najbolj pogosta vprašanja.

Kje si si ga dala delat / cena / kolikokrat si morala nazaj v studio na krajšanje?
Jaz sem si ga dala delat v Mariboru, kje natančno javno ne smem pisati, lahko pa povem, da je na Pobrežju (verjamem, da se v tem primeru lahko zanesete na strica Googla). Cene se (žal) ne spomnim, sem pa ob raziskovanju po spletu ugotovila, da se v večini gibljejo nekje med 35-45€. Sama sem imela v ceno vštet tudi prvi piercing, katerega sem si sama zbrala (cena v prodaji mislim da je bila okoli 12€ – nenamerno sem namreč izbrala najdražjega) in pa enega, plastičnega, v primeru, da bi prvega požrla. Nazaj sem morala 3x. Prvič po dveh, potem po petih in nazadnje po osmih dneh.

Kaj je z zobmi? Baje ti lahko počijo?
Not exactly. V kolikor ti piercing naredijo preblizu konice jezika in ti kroglica v naravnem, ležečem stanju jezika pri zaprtih ustih, leži na dlesni lahko pride do komplikacij. Seveda se tveganje poveča v kolikor nosiš kovinsko kroglico in ne plastične (kar pa, bodimo realni, kdo še nosi plastično kroglico), posledice pa so lahko trajne. Piercing vam lahko pritiska na dlesen in vam jo tako pomika navzdol ob čemer pa postane zob bolj občutljiv, ranljiv pa tudi okrušeni zobje niso tujka osebam z nepravilno ustavljenim piercingom. Ker verjamem, da je čas malice in vam res nočem uničiti teka, bom brskanje po internetu (zadetek tongue piercing teeth) in ogled slik prepustila vaši odločitvi, mislim pa, da so te slike dovolj velik razlog za raziskavo pred samim postopkom. Kot pri ustnicah vam želim tudi tukaj položiti na srce, da nižja cena zares ni vredna zdravstvenih problemov.

Kakšna je bila reakcija tvojih staršev, po opravljeni storitvi?
Preden to zapišem, naj povem, da se s samo reakcijo jaz nisem ubadala. Bila sem polnoletna, samostojna, živela 250km stran, za storitev sem sama plačala obenem pa sem se zavedala, da bom s svojo odločitvijo morala jaz živeti in da me starši s svojo skrbjo želijo le obvarovati pred morebitnimi komplikacijami. Minilo je obdobje, ko sem se za vsako odločitev v življenju posvetovala s starši, še dlje pa je bilo obdobje, ko sem za svoje odločitve potrebovala njihovo potrditev.
Vendar vas to ni zanimalo, vem. Zanima vaš tisto sočno. Kot je bilo moč razbrati zgoraj, moji starši niso privrženci piercingov, vseeno pa je bila mama po prvem neuspelem poskusu razumevajoča in mirna. No, zadeva ni bila takšna ob poslani sliki po opravljenem postopku. Mama sploh ni verjela, da sem storitev opravila in me je od nje želela odvrniti, pozneje pa me je prepričevala, naj si piercing odstranim, medtem ko ga oče sploh ni opazil. Po tem, ko sem mu ga pokazala pa je le vprašal, če je bolelo. Pozneje sem spoznala, da mame sicer ni motilo dejstvo, da imam luknjo v jeziku marveč to, da je ta izgled njej preprosto nagnusen. Ne bom pozabila dne, ko je med kosilom skorajda bruhnila, saj sem v njeni bližini zazehala, haha.

Kako je reagirala okolica?
Iskreno? S tem se nisem ubadala, pa tudi zdi se mi, da se nihče drug ni kaj preveč ubadal. Kot z večino zadev mislim, da ti v tem obdobju življenja (faks) videz drugih zares ni tako pomemben, svoje vrednosti ne postavljaš v roke drugih in tudi drugi niso tako obsojajoči kot je to morda v OŠ ter SŠ. Edine komentarje sem prejela od svoje družine (brat je potreboval kar dobrega pol leta, preden je prenehal z zbadanjem), mojih najbližjih, takratnega spolnega partnerja ter kolegic. V večini je bila reakcija pozitivna, saj so vsi izmed naštetih videli, da me je storitev osrečila in na koncu dneva je to vse, kar je pomembno (tako njim, kot meni).

Kaj narediti, če imaš v jeziku preveč žil?
Odmisli piercing! No, še prej se zares posvetuj z vsaj še eno osebo, saj je lahko tvoj primer podoben mojemu in se lahko tako tudi tebi zgodi, da prva oseba le ni dovolj prepričana vase in v svoje delo, da bi ti zadevo lahko varno opravila, to pa ne pomeni, da to ni mogoče narediti. V kolikor pa si se posvetoval/a pri večih osebah in je odgovor vedno enak priporočam, da zadevo odmisliš in daš v ospredje tvoje zdravje. Konec koncev, dvomim, da bo večina od nas pri 50. še vedno imela piercing v jeziku, medtem ko boš svoje zdravje potreboval/a tudi pri teh letih. Na dolgi rok se ti ne splača tvegati.

Ali je sam postopek boleč?
Ja in ne. Bolečina je dokaj subjektivna zadeva. Tu je odvisno kak prag bolečine imaš, kakšen anestetik se uporabi v tvojem primeru in kako izkušena je oseba, h kateri greš. Iz svoje izkušnje pa lahko povem, da je skeleč občutek zagotovo manj boleč kot kot si jezik pregrizneš med jedjo. V mojem primeru je bil še najbolj boleči del, ko je skozi tubico bila potisnjena palčka, saj se je luknjica nekoliko razširila. Zagotovo pa tudi to ni bila strašanska bolečina.

Kako se je poljubljati z osebo s piercingom v jeziku?
Priznam, da se sama še nisem poljubljala z osebo s piercingom v jeziku, tako da o tem ne morem govoriti. Lahko povem le kako se je poljubljati, ko imaš piercing. Isto. Močno dvomim, da še ob tako strastnem poljubljanju osebi ob tebi v usta porineš toliko jezika, da bi dejansko prišel do piercinga oz. dvomim, da so te situacije pogoste. Sama se moram, v kolikor si želim, da bi oseba ob meni občutila piercing zares močno potruditi saj je ob naravnem poljubljanju to skorajda nemogoče (in posledično, nemoteče).

Pa oralni seks?
(Žal) tudi v tem primeru (še) nisem bila na drugi strani, tako da o samem občutku ne morem poročati. Četudi naj bi to bil prvotni namen piercinga v jeziku, sem jaz od mojega trenutnega spolnega partnerja in fanta slišala, da je občutek dokaj navaden, da se piercing pri samem izvajanju ne čuti kaj preveč, je pa med izvajanjem zaradi kovine potrebno nekoliko več vlage. Mislim pa, da je ta zadeva zelo subjektivna, saj sem (zaradi osebne radovednosti) po opravljeni storitvi tudi sama svojemu takratnemu spolnemu partnerju postavila kar nekaj vprašanj, ta pa je razliko zagotovo občutil in povedal, da je občutek veliko boljši, stimulacija večja in drsenje po žilicah je veliko bolj občutno. Majhen dodatek je zagotovo pozitivno presenečenje. Anyhow, žal, lahko v tem primeru ne morem govoriti z lastne izkušnje ampak le iz izkušnje drugih.

Je piercing moteč pri hranjenju?
Niti malo! Kot sem podala primerjavo z nosom. S časom piercinga sploh več ne občutiš, na trenutke pozabiš, da ga sploh imaš in se na to spomniš le, ko daš nanj fokus. No, edino sladoled v kornetu je na začetku nekoliko zabavno jesti, saj hitro spoznaš, da ga ne moreš pojesti toliko na enkrat, saj se ti koglica zatakne v sladoledu, obenem pa ti v njem pusti tudi rahlo sled, haha.

Koliko časa že imam piercing?
Točnega datuma izdelave žal več ne vem, vem pa, da je bilo to v zimskem izpitnem obdboju na faksu. Prvi teden sem tudi dokumentirala na svojem Youtube kanalu. Vlog si lahko ogledaš tukaj: https://youtu.be/vmh0m-tLZE8

Ali je piercing moteč pri izgovarjanju določenih besed?
Mislim, da sem živ dokaz, da temu ni tako. Rada govorim, govorim hitro in veliko in piercing me zares nikoli ne moti.

Se ti je kdaj zagnojilo / vnelo / si imela kakšne komplikacije?
Z izjemo majhnega žulja o katerem sem spregovorila že zgoraj in prvotne zavrnitve, ne.

Ti je kdaj žal, da si si ga naredila?
Nikoli in nikdar. V (skorajda) dveh letih, odkar piercing imam nisem niti enkrat obžalovala svoje odločitve (vseeno mislim, da je to tudi zato, ker odločitev ni bila impulzivna, ampak je v meni vrela kar nekaj let), zavedam se pa tudi prej omenjenega dejstva, da v kolikor bi kdaj obžalovala, ga lahko preprosto odstranim in koža (ter luknjica) se bosta zacelili v ekstremno hitrem času in sledu o piercingu več ne bo.

Zakaj jezik? Zakaj ne nos ali popek?
Sicer sem tudi piercing v nosu v preteklosti že imela (5. razred OŠ – 1. letnik SŠ), vendar je bil to tisti majhen, diskreten in ne obroček, kakršnega lahko dan danes vidimo skorajda na vsaki drugi punci, me je pa jezik od vedno nekoliko bolj privlačil. Piercinga v popku si nikoli nisem zares želela, pa tudi sam videz mi ni najbolj privlačen. Jezik je bila zame edina želja.

Si nameravaš v prihodnosti narediti še kak piercing? Če ja, kje?
Načeloma, ne. Se pa v zadnjih nekaj letih vedno bolj spogledujem z idejo piercingov v bradavicah (ja, o prsih govorim). Ne vem zakaj, vendar mi ta izgled deluje tako divji, seksi, pa četudi ga ne vidi vsak. Ha, pravkar sem pri sebi opazila nek trend. Očitno so mi všeč zadeve ki meni dvigujejo samozavest in moč, obenem pa niso tako javne in dostopne vsakemu. Bradavice, mogoče, nekoč. Za enkrat sem zagotovo še preveč prestrašena in si bolečine ne bi mogla niti zamislit. Ko/če bom pa prišla do trenutka, ko bo želja zares velika pa zakaj ne? Le strah pred bolečino moram prej premagati in počakati svoje dvoletno testno obdobje. Kako hudo pa mora biti? Mamice morajo vsakodnevno prenašati sesanje in ugrize, tam pa se gre za enkraten ubod.

Celoten postopek ter posnetek z odgovori na vaša vprašanja si lahko ogledaš TUKAJ.