Sedim in čakam.

Čakam, da se mi posuši prvi sloj laka za nohte. Zanimivo, pravijo, da smo ženske nemočne le, ko čakamo, da se nam posuši lak. Jaz se s tem ne strinjam. Mislim, da svoje nemoči ne želimo pokazati niti v tem trenutku; dokaz je v vseh uničenih hlačah ter krilih, ko smo si preprosto mogle popraviti oblačilo takoj po nanosu novega odtenka, za katerega smo seveda same izbrskale, da je obenem popolnoma prekriven in dolgotrajen.

Nemoči nočemo pokazati niti ko po prejokani noči nadenemo nasmeh in poskrbimo za dobro voljo v pisarni. Niti, ko je izdelek na polici trgovine zares previsoko; raje se prepričamo, da ga dejansko sploh ne tako nujno rabimo, saj bo za ustvarjanje brez tega izdelka na testu naša kreativnost in sam bog ve, da nam izzivi predstavljajo užitek, pod pritiskom pa zares dobro delujemo.

Laži. Laži, v katere se vsakodnevno prepričujemo. Ker si ne želimo biti šibke, nemočne, ranljive. Ker je v današnji družbi potrebno biti trdoživa, močna, samostojna. Ker se je zanašati na drugega greh, ker nas preteklost uči, da je to nevarno, da prinaša bolečino in da se smeti zares ne bodo nesle ven, dokler same ne primemo za ročaj vrečke in opravimo to ˝ne tako zelo damsko˝ opravilo – ne glede na to, kolikokrat nam dragi zatrdi, da bo čez 2min opravljeno. Ker so se za našo samostojnost borile naše prednice in sam bog ve, da bi to, da bi priznale poraz, pomenilo razočaranje vseh prejšnjih generacij in generacij, ki še prihajajo. Ker nas bodo po tem, ko priznamo nemoč, imeli v pesti. Ker to pomeni konec naše svobode. Ker smo bile tako naučene. Ker. Preprosto ker.

Pa vendar, drage dame, a ni nekaj najlepšega, ko mu dovoliš, da ti pokaže pot. Ko dovoliš, da izbere zate in ko se ob njem počutiš popolnoma ranljiva, obenem pa varna? A ni nekaj najlepšega, ko dragi poskrbi za menjavo gum, skuha božansko večerjo in nas ob koncu dne popelje v raj? Dragi moški, a ni nekaj najlepšega, ko se počutite zaželene, ko je vaša pomoč potrebna, ko vidite, da je vaše delo cenjeno? A ni nekaj najlepšega, ko vidite iskrico v njenih očeh, po tem ko ste preverili tlak v gumah, ker se sama tega preprosto ne spomni (or is it just me?), ko je po ustvarjanju v kuhinji vaš trud poplačan le z enim poljubom in nasmejanim obrazom ter ko se vam ob koncu dne popolnoma prepusti, ko vsak vaš dotik povzroči ukrivljenje hrbtenice in ko vsak vaš dih poskrbi za naježene kocine? Resnica je, da si vsi želimo istega. Ženske časa, moški pa dela. Ja, takšna je naša narava. Drage dame, lahko se prepričujemo, da nam menjava gum leži, da se v kuhinji pred nami lahko skrije še Jamie Oliver in da je za naš užitek potreben le nov par baterij – lahko pa si priznamo, da smo ženske. Da živimo v svetu dualnosti in da na svetu obstajajo tudi moški.

Da kdaj ne zmoremo, da smo kdaj preutrujene ter preobremenjene in da je kdaj zares nujno potrebno preživeti popoldan v družbi kolegic ob pomerjanju najnovejših kosov in ustvarjanju norih kombinacij. Lahko si dovolimo biti nežne, ljubeče, hvaležne. Nič nas ne stane, če ob naslednji kavici s kolegico spregovorimo o lepoti vsakdana. Če pozabimo na sosedin nov par petk, ki zares ne paše k njenemu imidžu in če smo popolnoma prisotne v trenutku.

Drage dame, v naši naravi je nežnost. Ne dovolite zunanjemu svetu, da vas spremeni v hladne. Dovolite si biti strastne, ljubeče in radovedne. Dovolite si biti to, kar ste bile, preden vas je preteklost zaznamovala. Preden ste prvič občutile razočaranje, strto srce ali poraz. Preden ste si zaobljubile, da si ranljivosti več ne boste dopustile. Preden ste se zaprle in ohladile. Dovolite mu, da prevzame pobudo, da vas preseneti in vas razvaja. Spomnite se, kako rožnat je bil svet pred bolečino. Spomnite se kaj ste.

Odstranite masko. Potočite solzo sreče. Ne zadržujte se, ne zadržujte občutkov. Spregovorite, pokažite, dovolite si. Ne prepričujte se, da je vaša maskara predraga in da trenutno zares ne smete potočiti solze, ker ni vodoodporna. Jočite, smejte se, ljubite in dovolite si biti. Dovolite si biti ženska. Nežna, ljubeča, razigrana. Dovolite, da vaše lastnosti zasijejo. Dovolite si videti lepoto. Dovolite si prebuditi moškega v njem, s tem da sebi dovolite biti biti ženska. Ne zatirajte svoje resnične narave. Občudujte lepoto pa četudi le v rožnatem vzorcu vaše nove bluze. Opazite lepoto okoli vas, opazite svojo lepoto. Dovolite si pokazati svojo ranljivost, dovolite si občutiti varnost v njegovem objemu. Dovolite si potočiti solzo. Dovolite si čutiti.

Photo: Ana Sajovic
Bluza: Kik
Krilo: Kik
Salonarji: Mass